Damir Lumis Zorčič: TI SI KRIV/A!!!



Odkar sem zadnjič napisal tisti „vroči“ članek o življenjskem standardu opažam kako obupani so ljudje. Radi bi bežali nekam v boljše kraje in stran od vsega, dejstvo pa je, da so pozabili na ključno rešitev vseh težav.

In tu se vprašam, če so res vsi izgubili vero vase in zaupanje v to, da se lahko nekaj stori in reši?

Enkrat sem že zapisal in tudi namen mojega izražanja je vzbuditi bojevitost pri ljudeh. Ne gre za to, da hočem povzdigovati boj, kot orodje za nasilje in brezglave revolucije. Tu gre za odločnost in vztrajnost, da se posameznik zave kaj hoče in naredi vse kar je v njegovi moči, da karkoli od tega doseže ne glede na to kje živi in kaj dela. Potem pa se lahko tudi začnemo pogovarjati o združevanju teh moči.

Kot pravi neka stara legenda; „Eno kopje zlomiš z lahkoto, deset naenkrat nikoli.“

Med ljudmi v tem kritičnem obdobju opažam razdeljenost in celo notranjo razcepljenost. Vsi se delijo na takšne ali drugačne, leve, desne, bele, rdeče, izobražene, neumne, razgledane in kdo ve kakšne vsemogoče pritikline še najdemo v ta namen. Redki pa res opazijo kako se s tem oddaljujemo drug od drugega in od samih sebe kot ljudi, ki smo rojeni svobodni in z lastno zavestjo. Idealizem in religija nas ločujeta, ampak to ni naše naravno stanje.

Najprej bi rad poudaril kako pomembno je to, da razmišljamo globalno in delujemo lokalno. V svetu se namreč marsikaj dogaja, dobrega in slabega, vsak od nas pa lahko iz tega nekaj pridobi na različnih nivojih. Npr. razvoj samozadostne tehnologije (self sustainable technology), razvoj v psiho-socialnih vedah, duhovnosti, itd. Ko vidimo kaj vse ljudje počnejo in lahko ustvarijo v svetu bi lahko spoznali kako velik potencial imamo Slovenci.

In še to dejstvo, da za razvoj teh potencialov ne potrebujemo nikogar, ne vlade, ne EU, ne NATO, ničesar.

Vse že imamo, imamo vsak samega sebe, svoje sposobnosti in znanje in nenazadnje sodelovanje in izmenjave idej, imamo praktično vse kar potrebujemo v obliki naravnih virov, imamo zelo sposobne ljudi in strokovne kadre.

Slovenija ima idealno geografsko ležišče za razvoj turizma ali celo bolje „zelenega turizma“, drugo je tranzit – od tega služijo samo nekateri namesto, da bi imeli od tega vsi korist (poleg tega so naše vlade zavozile odlično priložnost za železniški koridor v EU in s tem ogromen potencial za dobrobit države). To je samo eden od potencialov. Npr. namesto, da dopuščamo, da nam znanje in sposobni ljudje uhajajo v tujino, bi lahko vlagali v to kar imamo in iztržili vse to iz naše dežele navzven, dobiček pa si delili sami. Iz napak drugih in naših lastnih napak pa se vedno lahko veliko naučimo.

Kaj pa počnemo ljudje? Kregamo se med seboj zaradi prežvečenih in starih idealov, prepuščamo se apatiji in obupanosti. Skrajni čas je, da iz hlapcev in gospodarjev dozorimo v enoten narod kot smo nekoč bili. Mladina se danes prepira o tem kar so počeli naše babice in dedki, pa človek božji to je preteklost, ki niti zdaleč nima več takega vpliva na nas v sedanjosti. Poleg tega pozabljamo na spoštovanje osnovne človekove pravice, da ima vsak pravico do izbire načina življenja, načina razmišljanja dokler s tem ne ogroža pravic drugih ljudi.

Kar pomeni, da ni nujno, da se bomo vedno vsi v vsem strinjali a zaradi tega to še ne pomeni, da ne moremo za točke, ki so nam skupne nekaj tudi skupaj narediti.

Poleg povedanega pa je zdaj tu bistvo, kdo od vas bo nesel svoje imetje v grob? Nihče. Koliko od vas pa lahko na svoj nagrobnik s ponosom postavi svoje ime? Zaenkrat zelo malo ljudi. Pa ne govorim tu o nacionalnem ponosu ali diplomah in čem podobnem. Govorim o lastnem ponosu, da si naredil karkoli je v tvoji moči, da bi vsaj sebi izboljšal kakovost življenja in s tem aktivno pripomogel k rešitvam in blagostanju.

Veliko ljudi se ima za kristjane pa so pozabili na odgovornost, ki jo imajo do sebe; „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.“

To enostavno pomeni, da ne moreš čakati na bogove in odrešitelje, vsak je sam odgovoren za svoje stanje in stanje družbe v prihodnosti. Poleg tega smo mi odgovorni kako bodo živeli naši potomci. Tu ne govorimo o uporu ali revoluciji, ampak napredku človeka kot ozaveščenega bitja, o aktivnem zavzemanju lastnih stališč in uresničevanju naših z rojstvom danih pravic.

Banalni primeri so: Delavec na stavki, ki stavka dokler mu plače ne zvišajo za nekaj procentov in se umakne nazaj v svoj vsakdan in v resnici se nič ne spremeni. Zakonski partner, ki v zvezi trpi a se vseeno vrača, ker se zadovolji z majhnim in tem česar je navajen. Revež, ki verjame, da mu je zaradi revščine v preteklosti njegovih prednikov to edino kar mu je usojeno. Človek, ki ve, da ima pravice in je rojen svoboden, pa zaradi interesa neke človeštvu tuje in navidezne varnosti in svetovne politike dopušča, da so mu odvzete vse osnovne pravice. Lahko bi nadaljeval pa upam, da ni potrebe, da ste se našli kje vmes, še raje pa vidim, da se najdete med tisto peščico ljudi, ki se temu ne vda, niti za ceno svojega telesnega obstoja ne.

Prav včeraj sem našel lep citat; „Sreča, vsak si je želi zlahka, ampak mavrice ni brez dežja.“

Dejstvo je, da brez vloženega truda od vsakogar od nas ne more biti nič boljše in se ne more karkoli spremeniti. Dejstvo je tudi, da ima vsak posameznik neizmerno moč, čeprav tega ne vidi v danem trenutku, tej moči se reče odločitev.

Prav vsak od nas ne glede na okoliščine ima možnost odločitve v vsakem trenutku. Tudi to, da se nekdo počuti nemočnega, obupanega ter nezmožnega je samo odločitev, da se tako počutiš. Vsak od nas ima v vsakem trenutku možnost odločitve kako se bo sam počutil in kaj bo vsaj zase storil v življenju. Tega ne odločajo niti višje sile niti politika niti naša preteklost. Nihče se ne more odločiti namesto tebe ali boš jutri še naprej vse živel tako kot je bilo ali se boš potrudil in vsaj poskusil nekaj spremeniti.

Uspeh nikoli ni bil nikomur zagotovljen in tudi ko v nečem uspemo se tam odgovornost ne konča, spanje na lovorikah je največja napaka ljudi, saj izgubijo motivacijo, da bi na svojem uspehu gradili še naprej.

Vsak, ki je v čemerkoli postal svetovno znan „zmagovalec“ vam bo povedal, da je postal zmagovalec skozi nize padcev, neuspehov in ponovnih poskusov.

Nihče se ni rodil zmagovalec ali uspešen.

Vsak ima svoje posebnosti in vsak je v nečem dober ali celo najboljši, naša prvotna odgovornost je to odkriti in gojiti, trenirati svoje telo, um in duha.

Človek, ki je zadovoljen se prej ustavi, kot človek, ki rad vlaga svojo energijo in vedno najde nekaj kar bi še lahko izboljšal

Nihče še ni dosegel popolnosti, ampak to ne pomeni, da moramo zato biti zadovoljni samo s tem kar imamo ponujenega. Seveda je na prvem mestu sprejeti sebe in svet in vse okoli sebe prav tako kot je, a vendar iz tega narediti najboljše kar je mogoče, to je naše bistvo.

Vsak je dolžan sam vlagati v kvaliteto svojega življenja, zasebnih in drugih odnosov ter nenazadnje prihodnost.

Vse kar moramo vedeti ob tem je, da je Zemlja naš dom, ne samo domovina, ne samo zgodovina in kultura. Planet si delimo vsi in vsi kreiramo naše lastne in skupne usode, začne pa se pri nas samih.

„Misli postanejo besede, besede postanejo dejanja, dejanja postanejo naše navade, navade postanejo naša usoda.“ – Frank Outlaw

Zaključim lahko le s tem, da to kar dajete od sebe, to tudi dobite in kreirate.

Naj si bo to dobro ali slabo, vsak sam žanje kar je posejal.

Ne čakajte odrešitve, rešujte sami, ne čakajte vodje, vodite sami.

Vsak dan znova se prebudite v nov dan in vsak dan vam je dana nova priložnost, da poskusite še enkrat in nadaljujete kjer ste začeli.

Verjemite karkoli želite ampak ne pozabite, da ste center vašega lastnega vesolja samo vi sami, s tem ste vi tista oseba, ki ustvarja svoj svet takega kot ga želi.

Ni nujno, da pridemo do raja, smo pa vsaj poskusili in edino tako lahko mirne duše, s ponosom in nasmehom na obrazu kadarkoli zapustimo svoje telo in ta svet.

Ne vdajte se v usodo, ker usode ni, predajte se svojim sanjam in ciljem, spoštujte ljudi in vedite, da je človek po naravi ljubeč in dober, bodite močni in delajte na sebi in tem kar vam je z rojstvom danega.

In čisto na koncu še enkrat poudarjam, nihče ni sam, vsi smo tako ali drugače povezani med seboj, začnimo tudi delovati tako – kot velika družina, kjer se lahko vsi skregajo ampak vrt bodo pa okopavali in poželi skupaj ter sadove svojega dela prav tako uživali skupaj.

Medsebojno spoštovanje in ljubezen do sočloveka je naše naravno stanje v katerem smo rojeni, naj nas to vse povezuje in ponovno naredi ljudi vredne naziva: „Človek, ki se je postavil zase z roko v roki s svojimi brati in sestrami planeta Zemlja.“

S takšnim odnosom smo sebi in našim potomcem zagotovili pot do lepše prihodnosti in blagostanja.

Avtor: Damir Lumis Zorčič

Preberite si prejšnji zanimiv zapis : Damir Lumis Zorčič: Plače so pri nas navadna žaljivka za ljudi!

  • POŠLJI ČLANEK NAPREJ:
  • Share on Facebook
  • Imate zanimivo zgodbo, ki bi jo radi delili z drugimi? Pošljite nam na: info@razkrito.net

14 x komentirano

  1. Fenomenaln članek in na nek način čutim in mislim zelo podobno, se mi skor zdi kot, da bi mi nekak bral misli z razliko, da si ti to zlil skupaj in napisal cel članek. Mogoče imam pri nekaterih stvareh malenkost drugačno mnenje vendar ni tolk pomembno saj v bistvu ne spremeni ničesar, itak je res zelo odlično napisano in upam, da bo to prebralo čim več ljudi in to takšnih, ki vsaj delno razumejo kaj želiš povedat. Pri meni je seme že zdavnaj začelo klit in upam da bo zrastlo v nekaj čudovitega, še preden bo večina zaradi moje drugačnosti določila, da je to navadni plevel in ga posekala. Ugotavljam, da sem vesel, da te zdaj tud osebno poznam, navkljub temu, da smo se v živo srečali samo enkrat in kar nekajkrat prek interneta ;) . Še enkrat naj povem, da je članek res zelo bogat in vreden branja…. ga bom širil naprej kolk se pač da……

    LP SnowLeopard

  2. Damir Lumis says:

    Hvala Snow, iz srca. Jaz zelo cenim ljudi, kot si ti

  3. kirna says:

    če bi vsi tako razmišljali,bi naša življenja bila dosti bolj bogata in še lepša.res je,kot pravi star slovenski pregovo:vsak je svoje sreče kovač!

    pa lep pozdrav!

  4. Damir Lumis says:

    kirna, vedno vsi pravijo “ce”, saj je tako preprosto: “JUST DO IT!” Pac zacnes tako razmisljat, spremeniti nacin razmisljanja je prav prva stvar, ki jo MORA vsak storiti, da se kaj spremeni. Prav v tem je bistvo mojega sporocila. Lep dan se naprej!

  5. Edvard says:

    Damir, čestitke. LpE

  6. Damir Lumis says:

    Edvard, hvala

  7. Drago says:

    Damir samo eno vprašanje bi imel za tebe si hodil v šolo v Fužinah si stanoval na rusjanovem trgu 7 se me morda spomniš, če si ti ta Damir za katerega smatram da si, KI JE HODIL V ŠOLO Z MOJIM SINOM. Če si in če te poznam vem da nisi imel prav lepo obdobje v svojem odraščanju, zato znaš sedaj toliko bolj ceniti vse to kar si dosegel. Res lepo od tebe nadaljuj tako naprej in bodi to kar si. hvala ti za takšno razmišlanje in hudičevo prav imaš, da mora vsak sam začeti razmišljati z svojo glavo.

  8. Damir Lumis says:

    Drago,
    ja bil je Rusjanov trg 5 (Marinkov trg 6) in res sem ta pravi. Me iz vsega srca veseli, da se me spomnite in tudi veste kako mi je bilo takrat.
    Vsekakor, ne samo, da cenim to kar sem dosegel, cenim in ljubim svoje zivljenje prav tako kot je in tudi je bilo. V mojem interesu pa je tudi pomagati se drugim otrokom s podobnimi zgodbami, da se osamosvojijo in zgrabijo zivljenje z nasmehom na obrazu in polno mero.
    Prav tako, bom pa se bolj srecen, ko bom enkrat vedel, da so ljudje zaceli razmilsjati s svojo glavo in pstavili stvari na pravo mesto. Politiki in sistemu taksnemu kot je do sedaj ne gre vec nic zaupati, ljudje bi morlai vzeti stavri v svoje roke in narediti vse kar je v njihovi moci, da nam bo jutrisnji dan lepsi ter, da bodo nasi potomci ponosni na nas, tako kot smo mi lahko ponosni na svoje stare starse, ki so se borili za svobodo, ki nam jo danes papki in razvajeni boagtuni hocejo ukrasti. In z najvecjim veseljem pisem naprej in sem na poti, da napisem tudi knjigo prav o mojem “lepem” otrostvu.

  9. Damir Lumis says:

    p.s. Hvala tudi Vam Drago za vzpodbudo, upam, da je tudi z Vasim sinom vse v najlepsem redu in seveda z Vami tudi. PA vso sreco Vam vsem skupaj zelim

  10. Drago says:

    Hvala Damir res sem srečen da sem lahko tvoj prijatelj, čeprav si letnik mojega sina Damjana bila sta sošolca dostikrat sta se skupaj igrala pri nas z lego kockami. Zelo sem vesel in mi je v čast da si dosegal kar si in želim ti da ti uspe še več in vse tisto, kar imaš v svojih mislih naj se ti uresničijo želje in naj ti bo nadaljna pot lepše tlakovana kot ti je bula mladost. Več bi moralo biti tako pogumnih in ponosnih nase in to velja predvsem za mlčade. ki jim žal v večji večini ni mar kaj se dogaja z njimi in ne želijo poskrbeti za svoj lepši jutri in čakajo, da to stori nekdo drug namesto njih

  11. Tina says:

    Damir… Res lep članek. Vesela sem, da sem bila del tvojega odraščanja. Vedno si znal narediti vtis in vem, da ga boš še velikokrat in upam, da bo ta vtis mnoge žgal v srcih in premikal zavesti… Vsak je odgovoren za svoje življenje, najlažje se je skrivati za maskami in se narediti nemočne :*

  12. Damir Lumis says:

    Se enkrat iz srca hvala Drago, tudi jaz sem vesel, da sva se povezala po tolikih letih. Seveda, se strinjam s tem, da bi morali prav mladi najbolj poskrbeti zase in skupno prihodnost, vendar trenutno stanje v Sloveniji in po svetu to zahteva od vseh generacij. Tako kot so v Grciji in Spaniji, Vel. Britaniji in drugod po svetu in Evropi protestirali vsi, stari in mladi, prav to manjka pri nas, povezanosti in uporniskega duha. S tem ne pozivam k neki nasilni revoluciji ampak raje recem temu cloveska evolucija, pravicnost in svobodomiselnost.

    Se enkrat hvala za vso podporo!

  13. Semi says:

    Ej bejbek … ŠE EN SUPER ČLANEK …Sam k te dobim te bom za ušesa

  14. Dragica says:

    Damir vse pohvale za tvoj karakter, upam, da začnemo razmišljat tako kot ti v čim večjem številu

Oddaj odgovor!