Enostavni za pripravo, lahki za želodec

---

Predhodniki današnjih koruznih kosmičev so nastali naključno, pred približno sto leti. Ker je bila tedaj hrana močna in mastna ( tako kot ponekod še vedno ), sta brata dr. John Harvey in Keith Kellogg za potrebe zdravstva in diet z zdravo in lahko prebavljivo hrano začela raziskovanje hrane iz vlaknin. Posebno pozornost sta posvečala socialnim in ekonomskim boleznim nadstandardnega življenja: prekomerni prehranjenosti oziroma debelosti ter boleznim srca in ožilja. Želela sta spremeniti prehranjevalne navade in doseči boljše zdravje. Izhajala sta iz stališča, da koruzni in vlakninski proizvodi vsebujejo hranljive snovi in malo maščob. Nista se motila. Dandanes je splošno znano, da vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in majhen odstotek maščob.

Spremljevalci shujševalnih diet

Osnovo za izdelavo koruznih kosmičev predstavlja koruzni zdrob, ki ga s hidrotermičnimi in mehaničnimi postopki predelajo v lističe, debele nekaj desetin milimetra. Dodan je še sladkor (ali umetno sladilo) in različni dodatki, ki bogatijo okus in zvišujejo vrednost hranljivih snovi v gotovem izdelku. Čim bolj želijo izkoristiti žitno zrno, v procesu predelave dodati čim manj sladkorja in maščob ter se izogniti dodatnim konzervansom, umetnim aromam in barvilom. Na embalaži lahko preverite vse podatke, ki se glede na različne proizvajalce in izdelke razlikujejo. Žitni kruhki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin (a manj kot npr. ovseni kosmiči), ki se dobro vežejo z vodo (mlekom) in dajejo občutek sitosti. Žitno zrno je obdelano po posebnem postopku, tako da je laže prebavljivo.

Prednosti in slabosti

Glede na tržne raziskave so koruzni kosmiči postali priljubljeni predvsem zaradi enostavne priprave, čeprav to velja tudi za instantni koruzni zdrob, ki se med uporabniki ni prijel tako dobro, saj velja za bolj tradicionalno hrano. Vsi ga poznamo kot prilogo mleku, jogurtu ali golažu. Pravzaprav je osnova za izdelovanje kosmičev, katerih prednost je hrustljavost, značilna za sodobne prehrambne izdelke.

Prehranska vrednost za 100g izdelka je v grobem:
koruznega zdroba za hitro pripravo	Kelloggovi originalni kornfleksi
335 kcal	367 kalorij
71 g ogljikovih hidratov	83 g OH
1 g maščobe	0,6 g maščob
7 g prehranskih vlaknin	2,9 g vlaknin
1 mg natrija.	1,1 g natrija.

Dodajanje vitaminov

Pomembno vlogo igrajo tudi izdatni dodatki, denimo vitamini (B1,B2,B6,B12), niacin, folna kislina, železo itd, česar drugi enostavnejši koruzni proizvodi ne vsebujejo. Gre za ponudbo instantne polnjene hrane, ki naj bi zagotavljala čim bolj vsestranski obrok in dajala telesu obilico energije.
Podjetje Žito, d.d., prav tako kot druga slovenska podjetja, koruznih kosmičev ne proizvaja, temveč jih na podlagi določenih meril le uvaža. Eden izmed njih je nasipna teža izdelka na liter, ki naj bi bila od 120 do 150 gramov-večja pomeni, da je oblika kosmičev manjša in manj zaželena. A za uporabnike so bolši, ker dajejo občutek večje hrustljavosti.
Drugi kriterij je barva, ki naj bi bila prijetno rumena, kar je odvisno od izbrane sorte koruze oziroma postopka, po katerem so kosmiči narejeni. Pri nakupu morate biti pozorni tudi na podatke o vsebnosti prehranskih vlaknin, zaslajenosti in vitamiziranosti. Kaj nam pove vsebnost vode?Koruzni kosmiči vsebujejo od pet do šest odstotkov vode, kar je še enkrat manj od običajnih žitnih kosmičev, zato se v mleku tudi bolj napnejo. Količina prehranskih vlaknin je približno enkrat manjša. Običajno so vsi kosmiči vitaminizirani. Koruzni kosmiči se razlikujejo tudi po okusu (različna količina sladkorja in sladnega ekstrakta, dodatki čokolade in suhega sadja). Glede na javnomnenjske raziskave je zaželeno, da v mleku ostanejo dlje hrustjavi.

Pozor pri nakupu!

Precej kriterijev je usmerjenih na želje samih uporabnikov (videz, okus, hrustljavost), verjetno pa tudi na cenovno zmernost v soodvisnosti s kakovostjo.
Vsekakor je dobro preveriti podatke na embalaži in se odločiti za tisti izdelek, ki nam vsebinsko in po naših kriterijih najbolj ustreza (na primer kalorijska vrednost, sladila, konzervansi, maščobe in tako dalje). Poleg tega se lahko orientiramo tudi glede na blagovno znamko. Kot slab znak bi lahko prepoznali izjemna znižanja sicer dragih blagovnih znamk, pri čemerje najbolje preveriti rok uporabnosti. Če ta ne nakazuje skorajšnjega izteka oziroma ne gre za reklamiranje novega izdelka, je o nakupu bolje razmisliti in se odločiti za klasično ponudbo. Iz preteklosti namreč poznamo vprašljive izdelke, ki so jih v zadnji sili veliki koncerni brezplačno razdelili državam s hudimi prehrambnimi težavami. Kakšne so bile posledice, ni bilo nikoli natančno ugotovljeno. Gotovo je pri nakupu pomembno, da so koruzni kosmiči narejeni iz gensko nemodificirane koruze. Kdo to zagotavlja in kako se preverja? V podjetju Žito navajajo: “Proizvajalec izdelka (Hahne, Nemčija) nam z izjavo zagotavlja, da izdelek ni bil narejen iz GSO-surovine. Poleg tega Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), govori da morajo biti gensko spremenjena živila posebej označena in se morajo ločiti od klasično proizvedenih. “Tukaj je torej treba zaupati na besedo, saj trenutno v Sloveniji še ni uradno pooblaščenega laboratorija za ugotavljanje gensko modificiranih prehrambnih izdelkov.

Onin recept

Iz koruznih kosmičev lahko pripravimo zanimive obroke, tako zajtrke s sadjem, siri (ki se izredno dobro ujemajo z žitaricami)in jogurti kot tudi sladice.

Koruzni kosmiči s sladkim prelivom
Potrebujemo:
85 g margarine ali masla, 115 g mlečne čokolade, 2 žlici rjavega sladkorja, 85 g koruznih kosmičev, 12 manjših okroglih papirnatih podstavkov za slaščice.
Priprava:
Maslo, rjavi sladkor in čokolado segrevamo na rahlem ognju toliko časa, da se razpustijo. Tekočo maso odstavimo z ognja in z njo prelijemo kosmiče v skodelici. Ob tem jih rahlo mešamo, dokler jih povsem ne prekrijemo s čokoladnim prelivom. Nato jih z žlico nadevamo v papirnate škrniclje in jih pustimo, da se ohladijo in se čokolada strdi. Medtem nas bodo vabljivo izzivali.

Dobro je biti ‘fit’, dobro je biti ‘strong’ in nasploh dobro izgledati.

1 x komentirano

1. mateja says:

   09/05/2010 at 12:15

   Dober recept za zdrav zajtrk.