Holesterol
V okviru nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni je bilo v obdobju 2002−2006 skupno preventivno pregledanih že približno 500.000 odraslih oseb. Na povabilo osebnega zdravnika se je odzvalo skoraj 75 odstotkov posameznikov, moških od 35. do 65. leta starosti in žensk od 45. do 70. leta starosti.
Ugotovljeno je bilo, da ima kar 69,2 % Slovencev zvišano raven holesterola v krvi.
Na podlagi pridobljenih podatkov o dejavnikih tveganja so osebni zdravniki pri pregledanih osebah z uporabo posebnega točkovnega sistema izračunali stopnjo ogroženosti s srčno-žilnimi dogodki. Če s točkovnikom izračunamo pri posamezni osebi več kot 20-% verjetnost, da bo v naslednjih 10-ih letih doživela koronarni dogodek, velja, da je zelo ogrožena. Delež do sedaj pregledanih odraslih oseb, ki so več kot 20-% ogrožene, da bodo v naslednjih 10-ih letih zbolele zaradi z aterosklerozo pogojene srčno-žilne bolezni, je kar 22,6 odstotka.
Najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji so še vedno bolezni srca in ožilja. Zaradi srčno-žilnih kroničnih bolezni odrasli tudi najpogosteje obolevajo, živijo slabšo kakovost življenja in večinoma prezgodaj umirajo. Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešujejo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, med katere poleg zvišane ravni holesterola sodijo tudi zvišan krvni tlak, zvišana raven sladkorja v krvi, čezmerna telesna teža in debelost.




