Zdravilne lastnosti medu so različne in so odvisne predvsem od botaničnega izvora medu. Za najbolj zdravilen na svetu velja med iz rastline manuka (maorsko ime za čajevec na Novi Zelandiji). Ima posebne zdravilne lastnosti, edini vsebuje snov, imenovano metil glioksal, zato velja za najboljši naravni antibiotik na svetu. Namenjen je za medicinsko uporabo in ima certifikat, da se ga lahko uporablja kot zdravilo.

Čeprav za slovenske vrste medu še niso opravili tovrstnih analiz kot za med manuke, pa vendar lahko sklepamo, da vsebujejo podobne protibakterijske snovi. V primerjalni raziskavi o učinku medu proti bakterijam, ki povzročajo parodontalno bolezen, so namreč ugotovili, da sta slovenski lipov med in med oljne repice po učinkih celo presegla med manuke, saj sta bolj učinkovita proti bakteriji A. actinomycetemcomitans.

Nespečnost: žlica medu, raztopljena v skodelici toplega mleka, pomaga zaspati.

Slaba prebava: zmešajte med z enako količino jabolčnega kisa in razredčite z vodo po okusu. Popijte vsako jutro majhen kozarček. Ta mešanica je dobra tudi pri artristisu in pomaga pri hujšanju.

Slabokrvnost: med najbolje obogati kri, saj dvigne nivo krvničk. Temnejši je med, več mineralov vsebuje. Pojejte žličko medu večkrat na dan.

Osteoporoza: čajna žlička medu na dan pomaga pri boljšem izkoristku kalcija v telesu in preprečuje osteoporozo. Dobra ideja za vsakogar, še posebej po 50. letu.

Utrujenost: raztopite četrtino skodelice medu v topli vodi in hranite v hladilniku. Med se hitro absorbira v prebavni sistem in nam da energijo. Atleti v antični Grčiji so uporabljali med za vzdržljivost pred tekmovanjem, po tekmovanju pa so si z njim povrnili moči. Mešanico vode in medu zaužijte pred aktivnostjo, če se na primer odpravljate na daljše pohode ali kolesarsko pot, pa jo vzemite s seboj. Z njim si boste hitro povrnili moči.

Pri stresu: med zmešajte z vodo v razmerju 1 : 4 in v napornem stresnem dnevu večkrat spijte. Pomagal vam bo uravnovesiti misli in duha in vas pomiril.

Dolgo življenje: najstarejši ljudje na svetu so vsi redno uživali med. Zanimivo dejstvo je, da so čebelarji manj podvrženi temu, da zbolijo za rakom in artritisom, kot ljudje z drugimi poklici.

Zamašen nos: naredite si parno kopel za obraz tako, da v vreli vodi raztopite žlico medu. Nagnite se nad vodo, se prekrijte z brisačo in inhalirajte hlape.

Boleče grlo: čajno žličko medu počasi raztopite v zadnjem delu ustne votline, da bo med počasi tekel po grlu. Lajša bolečine in prežene bakterije pri vnetem žrelu in sluznici.

Proti kašlju: 170 g tekočega medu zmešajte s 55 g glicerina in s sokom dveh limon. Dobro premešajte, nalijte v stekleničko in dobro zaprite. Popijte požirek ali dva po potrebi.

Med za otroke: štiri čajne žličke medu v steklenički vode je odličen multivitaminski dodatek, hkrati pa bo med otroka tudi pomiril. Tudi ko rastejo zobje, je priporočljivo otroku namazati dlesni z medom – med je namreč blago pomirjevalo in omili bolečine. Pozor – medu ne dajajte otroku, ki še ni dopolnil prvega leta starosti!

Močenje postelje pri otrocih: čajna žlička medu pred spanjem pomaga zadrževati urin in pomiri otroka.

Hiperaktivnost: ves sladkor nadomestite z medom. Beli sladkor je izjemno stimulirajoč za organizem in brez pravih hranil, medtem ko da med bolj ”mirno” energijo.

Nega obraza pri nečisti koži in aknah: zmešajte enaka dela medu in ovsene kaše in nanesite na obraz. Pustite učinkovati pol ure, nato pa si jo izmijte. Ta maska je izvrstna za globinsko čiščenje kože pri aknah in nečistočah na koži.

Potek bolezni (bolezen običajno poteka v dveh fazah):

Prva faza bolezni se začne približno 7 do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, kot so:

╚► slabo počutje,
╚► bolečine v mišicah,
╚► vročina, glavobol,
╚► bruhanje,
╚► bolečine v trebuhu ter driska.

Ta faza traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.

Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane:

╚► telesna temperatura močno naraste (ponavadi nad 39° C),
╚► pojavijo se močan glavobol,
╚► slabost,
╚► bruhanje,
╚► otrdelost vratu,
╚► razmeroma pogosto tresenje rok in jezika,
╚► težave z mišljenjem in koncentracijo,
╚► včasih hujše motnje zavesti. Možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Drugo fazo bolezni pri odraslih lahko razdelimo v naslednje oblike:

Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Specifično zdravljenje bolezni KME ne obstaja, saj ne obstaja učinkovito zdravilo.

Pri približno dveh tretjinah okuženih oseb se bolezenski znaki ne razvijejo, kljub temu, da imajo viremijo in se po okužbi razvijejo protitelesa. Okoli 20 % bolnikov zazna le drugo fazo bolezni, zelo redko pa se okužba pokaže s prvo fazo bolezni, ki ji ne sledi druga, meningoencefalitična faza.

Trajne posledice bolezni

Bolezen lahko pusti trajne posledice. Inštitut za varovanje zdravja navaja, da je v Sloveniji v letu 2007 za KME obolelo 199 oseb, za posledicami bolezni sta dve osebi celo umrli. Leta 2009 je bilo zabeleženih 304 prijavljenih primerov obolelosti, zaradi posledic bolezni je ena oseba umrla. Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. KME lahko povzroči dolgotrajne, kognitivne motnje delovanja centralnega živčnega sistema, tedaj je čas okrevanja zelo dolg.

Največji delež bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.

Dejavniki tveganja za okužbo

╚► Preventiva se začne z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, kadar gremo v gozd (zlasti na ogroženem območju). Tako lahko poskusimo klopu preprečiti dostop do kože.
╚► Če to ni dovolj učinkovito, pa je dobro, da klopa vsaj čim prej opazimo in odstranimo. Zato se je treba po obisku gozda vedno temeljito pregledati.
╚► Najučinkovitejša zaščita pred KME pa je cepljenje.

Cepljenje najučinkovitejši ukrep

Cepljenje je varno in učinkovito ter za vse, ki bivajo na okuženih območjih (tudi če le kratek čas, recimo čez počitnice), zelo priporočljivo. S cepljenjem smo pri nas pričeli leta 1986. Ker je v Sloveniji proti KME cepljenih le okoli 10% oseb, vsako leto zabeležimo med 250 in 500 zbolelih za KME. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (npr. gozdni delavci, lovci itd.)

Uradni list Republike Slovenije št. 16/1999 v Pravilniku o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni, navaja, da je cepljenje proti KME obvezno za:

╚► osebe, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom KME;
╚► vojake na služenju vojaškega roka;
╚► druge ciljne skupine v skladu z epidemiološkimi indikacijami, ki jih določi IVZ.

Posamezne skupine so neposredno izpostavljene nevarnostim okužbe s KME:

╚► osebe, ki jim delo v naravi (travnate površine, njive, gozdovi, parki,…) predstavlja vsaj del delovnega procesa (npr. gozdarji, kmetovalci, lovci, osebe, ki vzdržujejo zunanje površine,…)
╚► vojaki, policisti, gasilci,
╚► športniki (golf, tek, jahanje, kolesarjenje, padalstvo, joging,…),
╚► potniki, ki se v času svojega popotovanja v endemičnih področjih gibljejo na prostem,
╚► pohodniki in planinci (pohodi in planinarjenje do nadmorske višine 1800m),
╚► osebe, ki izvajajo aktivnosti na prostem (rekreacija, kampiranje, izletništvo, nabiranje
sadežev, zelišč, gobarjenje, lov ter se zadržujejo na prostem (travniki, jase, vrtovi, parki in gozdovi,…), četudi samo za kratek čas.

Cepljenje otrok

Inštitut za varovanje zdravja cepljenje proti KME priporoča tudi otrokom, od enega leta starosti dalje, saj so tudi otroci izpostavljeni nevarnostim okužbe. Po Programu imunoprofilakse za učence, dijake in študente je cepljenje priporočljivo še posebej za otroke, ki bivajo na endemičnem območju oziroma se bodo zaradi šolskih aktivnosti zadrževali v naravi. Otroci so proti KME cepljeni s cepivom za otroke.

Varnost in učinkovitost cepiva

Cepivo je varno in učinkovito. IVZ cepljenje proti KME priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen.

Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti KME se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcija po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.

Postopek cepljenja

IVZ priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.

Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.

Kje so okužena območja?

V Evropi je znanih več naravnih žarišč KME. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško.

V Sloveniji je endemično območje klopnega meningoencefalitisa zemljepisno omejeno in se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Najbolj ogroženo je območje Gorenjske, Štajerske, Koroške in centralni predel Slovenije.

V Sloveniji število obolelih niha

Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitis iz leta v leto niha, od najmanj 80 prijavljenih primerov v letu 1992 do 532 prijavljenih primerov v letu 1994, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 20 letih. V letu 2009 se je število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v primerjavi s preteklim letom ponovno zvišalo. Prijavljeni so bili 304 primeri (14,9/100.000 prebivalcev) klopnega meningoencefalitisa. Večina prijavljenih zbolelih (94,4 %) je bila hospitalizirana. V letu 2009 je bila prijavljena ena smrt kot posledica klopnega meningoencefalitisa.

Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin.

╚► Preverite vsebnost peloda v zraku in se čim manj zadržujte v naravi. Informacije najdete na spletni strani Agencije RS za okolje arso.si.
╚► V mestih velja, da ne smete zračiti proti večeru, na podeželju pa med 5. in 10. uro. Zračite na hitro, zapirajte tudi avtomobilska okna.
╚► Na sprehod se odpravite takoj po dežju, saj dež spere cvetni prah.
╚► Ob prihodu domov se takoj oprhajte in si umijte lase ter se preoblecite.
╚► Perilo perite pri visokih temperaturah in ga sušite v sušilniku ali v stanovanju.
╚► Pri telesni dejavnosti se izogibajte travnikom in krajem, kjer je veliko izpušnih plinov, saj ti dodatno dražijo dihalne poti. Razmislite o telovadbi v zaprtih prostorih.
╚► Izogibajte se piknikom v naravi.
╚► Med gibanjem v naravi nosite sončna očala, pri dolgotrajnem delu na prostem pa kar plavalna, saj bodo preprečila vstop peloda v oči.
╚► Ne nabirajte cvetja in vej ter jih ne nosite v stanovanje.
╚► Hišne ljubljenčke po sprehodu oprhajte ali pa jih ne spuščajte v stanovanje.
╚► V obdobju velikih koncentracij peloda poskušajte zamenjati okolje. Cvetnega prahu je manj v gorah in na morju.
╚► Prenehajte kaditi, izogibajte se tudi pasivnemu kajenju. Če to ni možno, se doma takoj umijte in oblecite sveža oblačila.

Trik s kapljicami za oči

Preden se naličite, je pomembno, da svoj obraz umijete in na rdeč mozolj nanesete nekaj navadnih kapljic za oči, ki bodo nekoliko umirile rdečico okoli sovražnika, hkrati pa odstranile odvečno maščobo na koži, zaradi česar se bo korektor tudi bolje prijel. Kapljice si nanesite na problematično mesto in pustite delovati nekaj minut. Ko se kapljice popolnoma vpijejo, si na obraz nanesite ustrezno podlago in nato začnite z nanosom korektorja.

Notranje in zunanje zabarvanje zob

Vzroki zabarvanja so različni. Ločimo:

╚► zunanje zabarvanje, ki nastane zaradi večjih količin pitja kave, čaja, črnega vina, kajenja …

╚► notranje zabarvanje, ki lahko nastane zaradi jemanja antibiotika tetraciklina v otroštvu in med nosečnostjo, zlasti v drugem trimesečju, ko poteka kalcifikacija zobnega zametka, in tudi drugih zdravil.

Zabarvanje se pojavi tudi zaradi povečanega vnosa fluoridov, v tem primeru govorimo o fluorozi. Vidna je kot bele lise na zobeh, ki se pojavijo že med izraščanjem in lahko pozneje postanejo rjave ali črne.

Zabarvanje lahko povzročijo tudi genetske bolezni – amelogenesis imperfecta, dentinogenesis imperfecta, porfirija … Največkrat pa je vzrok za notranje zabarvanje travma zoba, ko nastaneta nekroza pulpe in s tem temnejši zob.

Poznamo dva načina beljenja, in sicer beljenje vitalnih in beljenje avitalnih zob.

Beljenje vitalnih zob

Pred beljenjem se je treba najprej posvetovati z zobozdravnikom. Narediti je treba anamnezo, natančen pregled zob in dlesni ter popraviti celotno zobovje in pozdraviti dlesen, če je to potrebno.

Belimo samo zdrave zobe v zdravi ustni votlini. Beljenje lahko poteka v ordinaciji, za kar se uporabljajo od 30- do 35-odstoten vodikov peroksid in laserji za beljenje. Lahko pa poteka doma, seveda pod zdravniškim nadzorom, z individualno žlico, ki jo izdela zobozdravnik.

Zobozdravnik vzame odtis in izdela posebno žlico, ki je prilagojena posameznemu pacientu. Pacienta pouči o nanosu belilnega sredstva v žlico in o njeni uporabi. V tem primeru se uporablja blažje belilno sredstvo, in sicer od 10- do 15-odstotni karbamid peroksid.

Zobne kreme za beljenje zob

Belilne zobne kreme lahko odstranijo površinska zabarvanja s poliranjem in abrazivim delovanjem, vendar ne odstranijo notranjih zabarvanj in dolgotrajnih zunanjih zabarvanj.

Beljenje avitalnih zob

Beljenje avitalnih zob poteka v ordinaciji, in sicer na endodontsko že oskrbljenih zobeh. Zobozdravnik v kaviteto zoba vstavi belilno sredstvo in začasno zapre. Postopek ponovi od štiri- do petkrat oziroma do želenega rezultata.

Zapleta, ki se lahko pojavita po beljenju zob, sta prehodna preobčutljivost zob in draženje dlesni pri beljenju vitalnih zob. Pri avitalnih zobeh pa se lahko pojavi resorpcija korenine v vratnem delu.

Rezultati trajajo od šest do 12 mesecev, nato je treba beljenje ponoviti. Kljub vse boljšim belilnim sredstvom na trgu sta za optimalen rezultat pomembna dobro sodelovanje med pacientom in zobozdravnikom ter natančen postopek beljenja, da se izognemo neželenim stranskim učinkom.

Da bi telo ohranjalo stalno telesno temperaturo, v mrazu omeji dotok krvi v stopala in dlani ter tako omogoči srcu in možganom primerno temperaturo za pravilno delovanje. Pri nizkih temperaturah se drobne podkožne arterije zožijo, da se omeji razpršitev toplote.

Tisti z mrzlimi stopali imajo navadno težave s pretokom krvi, so anemični ali pa se srečujejo s hormonskimi motnjami, lahko pa so tudi izraz zmanjšanega delovanja ščitnice oziroma hipotiroidizma.

Vzrok mrzlih stopal je slaba prekrvljenost,

ki prizadene predvsem ženske v rodni dobi, kar je posledica hormonov, ki vplivajo na pretok krvi po žilah. Pri nekaterih ženskah težava izgine že po prvem porodu. Drugi vzroki so lahko kajenje, pitje kave in nepravilna prehrana.

Čeprav jih mora vedno odkriti zdravnik, so zdravo življenje, telovadba s stopali in masaža naravna sredstva za izboljšanje teh težav. Če izvor težav niso motnje v organizmu, sta marsikdaj dovolj že zdrava prehrana, bogata z vitamini in minerali, ter gibanje.

Vzroki so običajno torej povsem naravni in preprosti. Pogosto so lahko posledica sedečega dela ali nošenja preozkih čevljev, ki ovirajo pravilni pretok krvi. Na ozke čevlje z visoko peto se torej poskusite omejiti ob posebnih priložnostih, kadar je takšna obutev res nepogrešljiva, sicer pa je priporočljivo nositi udobne čevlje

Pospešite krvni obtok

Da si ogrejete stopala, je najboljša pospešitev krvi po žilah.

╚► Na podplatu je živčni splet, ki ga poživimo z masažo (z roko ali s teniško žogo) ali še preprosteje: s hojo v obutvi z anatomskim podplatom.

╚► Kadar sedite za pisalno mizo, si poskušajte pod stopala namestiti podnožno desko ali pručko, da noge niso v stiku s tlemi, ki so navadno mrzla.

╚► Če imate hladne noge v petek zvečer oziroma na večer, ki mu sledi dela prost dan, priporočamo, da obujete plesne čevlje in si stopala pogrejete s plesom. Zagotavljamo vam, da vas ne bo dolgo zeblo.

6 nasvetov za boljši spanec

Mrzle noge so posebej moteče, ko se odpravljamo v posteljo. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako jih ogreti in izboljšati spanec.

╚► Termofor je najbolj preprosta rešitev. V nasprotju z dolgočasnimi gumijastimi termoforji, ki so jih uporabljale naše babice, imamo danes na voljo veliko privlačnejše, prevlečene s tekstilno plišasto oblogo. Še bolj privlačna je zamisel, da hladne noge podtaknemo svojemu partnerju. Ta ‘naravni termofor’ nam lahko noge še zmasira, kar pospeši krvni obtok.

╚► Solna kopel je pred spanjem izredno učinkovita. V kopalno kad natočite toplo vodo in ji dodajte kavno skodelico kuhinjske soli. Potopite se v kopel za 15 do 20 minut. Solno kopel lahko pripravite tudi samo za stopala, vendar je kopel za celotno telo bolj pripo­ročljiva.

╚► Knajpanje je metoda izmenične kopeli, po kateri imamo noge nekaj minut v hladni vodi in nato nekaj minut v vroči. Postopek nekajkrat ponovimo in končamo s hladno kopeljo. Metoda poskrbi za boljšo prekrvitev in odpravlja utrujenost. Razvil jo je dr. Kneipp, ki je svoj sanatorij uredil tako, da so pacienti iz tople kopeli tekli na vrt in bosi hodili po jutranji rosi.

╚► Kajensko papriko so v medicini uporabljali že stari Grki kot vroče zdravilo za hladne težave, kot so pomanjkanje energije, medlost, kronična utrujenost, dremava lenobnost, prehlad ali slaba prebava. Hladne in prezeble noge so si pogreli tako, da so si v volnene nogavice nasuli kajensko papriko. Pri nas jo boste našli pod imenom kajenski poper.

╚► Metoda mokrih in hladnih nogavic je poseben način gretja nog, ki na prvi pogled ni najbolj logičen, a je menda zelo učinkovit, temelji pa na Kneippovi metodi. Iznašli sta jo znanstvenici iz Bostona Alexa Fleckenstein in Roanne Weisman. Po njuni metodi stopala namreč ogrejejo mokre in hladne nogavice ter pomagajo, da spite vso noč. Svetujeta, da bombažne nogavice namočite v mrzlo vodo, čeznje obujete suhe volnene nogavice, noge zavijete v brisačo in zlezete pod odejo. Mokre in hladne nogavice povzročijo naval krvi proti stopalom, zaradi česar se noge hitro ogrejejo.

Trebuh se bo uprl z napihnjenostjo, če bomo uživali konzervirane juhe in zelenjavo, industrijske solatne prelive in razne omake, v katerih je ogromno skrite soli. Ne pretiravajte s kečapom in dvakrat premislite, preden odprete vrečko z prigrizkom. Popijte veliko vode, ki pospeši izločanje soli iz telesa.

Testenin in drugih ogljikovih hidratov

Na vsak gram zaužitih ogljikovih hidratov se v telesu uskladišči trikrat več vode kot ob uživanju beljakovin. Ni nas tako malo, ki nas napihnejo že zajetnejši kos kruha ali krožnik makaronov, porcija riža in, kajpak, vse vrste stročnic. Tudi skledo solate ni priporočljivo zaužiti pred javnim nastopom, v kuharske mojstrovine pa raje ne vključite čebule, zelja in brokolija. Nekoliko zmanjšajte porcije ogljikovih hidratov ali pa obrok razporedite na del beljakovin in del ogljikovih hidratov. Beljakovine hitro nasitijo in podaljšajo občutek sitosti, zato je lažje shujšati.

Nekaterih vrst sadja

Tudi sadje spada med ogljikove hidrate, vsebuje pa predvsem veliko fruktoze, ki jo želodec počasi in težko prebavi. Gotovo vas bo napihnilo, če boste na prazen želodec zaužili hrustljavo jabolko ali hruško, raje sezite po banani. Izogibajte se tudi kristalnemu sladkorju in medu.

Umetnih sladil z sorbitolom

Ugotovili so, da sorbitol organizem težko prebavi, zato namesto njega izberite raje sladila z aspartamom.

Prehranskim dodatkom s kalcijem

Nemalo ljudi ima težave pri uživanju kalcijevega karbonata. Če imate predpisano terapijo z dodatki kalcija, raje prosite za kalcijev citrat.

Prehranske navade so pomembne!

Ne pijte po slamici, ne žvečite žvečilke, izogibajte se gaziranim pijačam in prevzemite glavno besedo šele po jedi, kajti z govorjenjem pogoltnete veliko zraka, ki povzroči napihnjenost in vetrove. Občasno odložite pribor in hrano večkrat prežvečite. Počasneje ko boste jedli, bolj vam bo trebuh hvaležen.

Kdaj k zdravniku?

Če se ne počutite lažji niti po tem, ko ste omejili sol in črtali z jedilnika problematična živila, se posvetujte z zdravnikom. Ne tako redko se za prebavnimi težavami skriva preobčutljivost za živila z glutenom in laktozo, sindrom razdražljivega črevesja ali celiakija. Tudi kronična zaprtost povzroči napihnjenost. Če kljub pestri prehrani in rednemu gibanju ne morete na blato dlje kot tri dni, se ravno tako posvetujte z zdravnikom.

Tridnevni jedilnik za plosk trebuh:

Če želite shujšati za kakšen kilogram oziroma za posebno priložnost zapeti gumbe na srednješolskih hlačah, priporočamo naslednji razbremenilni jedilnik:

1. dan:

Zajtrk: Kozarec posnetega, navadnega jogurta z žlico mandljev ali orehov. Skodelica metinega čaja.

Kosilo: Popečen puranji zrezek z dvema rezinama polnozrnatega kruha ter z žličko majoneze. Banana. Kozarec vode.

Večerja: Tofu s skodelico prekuhane zelenjave, dve žlici sojine omake z manj soli in čajna žlička ingverja. Pol skodelice rjavega riža. Kozarec vode.

Malici: Pol skodelice jabolčne čežane, rebro temne čokolade.

2. dan:

Zajtrk: Omleta iz štirih beljakov, z gobicami in paradižnikom. Rezina polnozrnatega kruha. Skodelica svežih jagod. Ingverjev čaj.

Kosilo: Tri četrt skodelice posnete skute na dveh riževih rezinah. Skodelica sadne solate. Skodelica metinega čaja.

Večerja: Popečen losos, skodelica kuhane špinače, v foliji popečen krompir. Kozarec vode.

Malici: Skodelica posnetega jogurta. Pest oreščkov.

3. dan:

Zajtrk: Sendvič iz omlete iz enega jajca ter z dvema rezinama manj mastnega sira na rezini polnozrnatega kruha. Skodelica metinega čaja.

Kosilo: Zelenjavna juha, najbolje domača, kos polnozrnatega peciva. Skodelica metinega čaja.

Večerja: Popečene piščančje prsi, skodelica prekuhane zelenjave, pol skodelice rjavega riža.

Intenzivnost bolečine in zdravljenje

Bolečina se lahko pojavi: v presledkih, kot kratek, a močen zbodljaj, kot kratkotrajna, med vstajanjem ali hojo, ali kot dolgotrajna in zelo nadležna. Pomembno je, da jo prepoznate, saj jo nato lahko laže blažite in preprečite njeno nadaljnje delovanje. Če gre za mišičnega mačka, bo ta v nekaj dneh popustil svoj jekleni prijem, posledica nepravilne drže, okorelosti ali bolezni pa je lahko dolgotrajna in potrebna posebne skrbi in nege.

Kadar so mišice preveč obremenjene, jih je potrebno sprostiti. Poskrbite za počitek, ulezite se na trdno podlago, da bo hrbtenica v naravnem položaju. Lahko si pomagate tudi z vzglavniki, ki jih položite pod kolena. Če pa radi ležite na boku, položite vzglavnike med kolena, pod vrat pa namestite brisačo. Pomembno je, da hrbet zravnate, pri tem si lahko pomagate tudi s predhodnimi vajami za raztezanje.

Sproščujoča masaža

Obolele mišice lahko sprostite tudi z masažo. Morda boste kak dan čutili posledice obravnave mišičnih vozličkov, nato pa se boste počutili kot prerojeni. Pred spanjem si lahko privoščite kopel z dodatkom dišečih eteričnih olj. Če bolečina kljub mnogim različnim sprostitvenim tehnikam po več dnevih ne bo popustila, je priporočljiv obisk zdravnika. Ta bo postavil diagnozo ter vam morda predpisal zdravila.

Marelica velja za najbolj ženski sadež. Zaradi njene močne barve jo v barvni terapiji uporabljajo za zdravljenje depresij. Marelice vsebujejo veliko karotenoidov in so izvrsten vir kalija. Zaradi vsebnosti salicilne kisline so primerne celo za lajšanje bolečin.

Breskve so vir energije in duha, saj vsebujejo veliko vitaminov A, B in C ter mineralne snovi, kot so kalij, kalcij, magnezij, cink. Zaradi ugodnega razmerja med kalijem in natrijem učinkovito pomagajo čistiti kri. Pospešujejo odvajanje vode iz telesa ter s tem razbremenjujejo pljuča, srce in krvni obtok.

Ne glede na to, ali zobate jagode ali pijete sok, je grozdje koristno za zdravje. Vsebuje veliko grozdnega sladkorja in je idealno za čiščenje in razstrupljanje, saj spodbuja delovanje črevesja in ledvic. Temno grozdje vsebuje barvilo antocianin, ki izboljšuje prekrvitev in krepi vene.

Melone in njihove daljne sorodnice lubenice so prave majhne zaloge vode. Sestavljene so namreč iz 95 odstotkov vode in vsebujejo številne mineralne snovi. Sladke melone odlikuje kar trojni dobrodejni učinek na zdravje: zaradi visoke vsebnosti karotena in vitamina C varujejo koronarne arterije, kalij skrbi za nizek krvni tlak, adenozin zavira strjevanje krvi in varuje pred trombozo. Prav tako vsebujejo različne rastlinske snovi, kot sta karoten in likopen, ki zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih obolenj. Spodbujajo odvajanje vode in s tem čistijo ledvice.

Češnje, prvi pozdrav svežega domačega sadja po dolgi zimi, sodijo med najbolj priljubljeno sadje. Poleg tega da so zelo okusne, so tudi zdrave, zlasti temne sorte. Vsebujejo veliko kalija, kalcija, železa in kremenčeve kisline ter karotena, vitaminov skupine B in vitamina C. Kisline češenj spodbujajo delovanje prebavnih sokov, zlasti tistih, ki jih izloča trebušna slinavka. Višnje pa razkužujejo od znotraj, uničujejo bolezenske povzročitelje in spodbujajo delovanje žlez.

Strokovnjaki posebej opozarjajo, da dehidracija povzroča poslabšanje kroničnih bolezni: astme, srčnih bolezni, povišanega krvnega tlaka, okužb, bolezni jeter in ledvic. Stalna blaga dehidracija pa lahko bolezen tudi sproži. Zanimivo je, da celo ljudje, ki veliko berejo, so izobraženi in skrbijo za svoje zdravje, pri pitju vode odpovedo. Neka znanka mi je omenila, da vode preprosto ne more piti. V drugem stavku pa je potožila, da sta tako ona kot njena hči stalno zaprti. Nič čudnega!

Debeli ljudje popijejo premalo vode

Za ljudi s preveliko telesno težo je uživanje dovolj vode še posebno pomembno. Tisti, ki pravijo, da nikakor ne morejo shujšati, skoraj gotovo popijejo premalo. Če debel človek popije premalo vode, to pomeni, da organizem ne more presnoviti maščob, zato jih stalno nalaga. Debeli ljudje bi morali zaužiti za vsakih deset kilogramov odvečne telesne teže po dodaten kozarec vode na dan. Opozoriti je treba, da vsa ta pravila držijo, če so vremenske razmere normalne. Kar pomeni, če ni tako vroče, da se ljudje tudi bolj potimo. V dneh, ko termometer dosega več kot 30 stopinj Celzija, je treba popiti še več vode. Za človeka z normalno telesno težo, ki ni telesno aktiven, to pomeni najmanj dva litra vode na dan. Za aktivne je potreba večja, za debele prav tako.

Ne pivo, temveč voda!

Mnogo ljudi si dela utvare in je prepričanih, da popijejo dovolj, ko si, na primer, v hudi vročini z užitkom privoščijo vrček piva (ali več vrčkov), kozarec tako opevanih »osvežilnih pijač« ali pa kozarček ali dva vina pri jedi. Vendar vse to ne šteje. Alkohol in kofein delujeta prav nasprotno, saj povzročata še večjo dehidracijo. Tudi sladkane pijače ne štejejo. Piti je treba predvsem in samo vodo, druge tekočine pa le za zraven (in le za vzorec). To velja za vse, za staro in mlado, za suhe in debele, za zdrave in bolne.

Suha usta so že kritičen znak

Prav tako mnogo ljudi misli, da so suha usta znak žeje. Pa se motijo. Suha usta so znak, da je telo že pošteno dehidrirano, da že dela na »rezervi«. Pogosto ljudje zamenjujemo občutek žeje za lakoto. Telo nas skuša prevarati, kar še posebno velja za debele ljudi. Zato je nadvse priporočljivo, da v trenutku, ko se nam zdi, da smo lačni, najprej popijemo kozarec vode oziroma jo pijemo po požirkih kar naprej. V avtu je primerno s sabo ves čas voziti steklenico vode in jo tudi ves čas po požirkih piti. Če ne popijemo dovolj vode, med drugim tvegamo, da ledvice ne bodo mogle odpraviti vseh odpadnih snovi, ki jih zbirajo, saj nimajo dovolj vode, s katero jo edino lahko odplavijo. To pa pomeni, da se z našimi lastnimi odpadnimi snovmi ves čas po malem zastrupljamo. Da ne govorimo o tem, da lahko s pomanjkanjem samo treh odstotkov vode delamo le še z dvema tretjinama zmogljivosti. Zato je toliko ljudi zlasti popoldne utrujenih, izžetih, niso sposobni za nobeno delo več. S premalo zaužite vode so povezani tudi pogosti glavoboli, mišični krči, bolečine v trebuhu, zgaga, skratka male neprijetnosti, ki nas ne bodo pripeljale do zdravnika, a nam bodo življenje pošteno zagrenile. Tudi za nosečnice velja, da morajo popiti več vode, kot bi jo sicer. Kadar smo na soncu, je prav tako treba zaužiti več vode.

Za vodo ni nadomestila!

Znaki dehidracije so poleg suhih ust zaspanost in utrujenost, žeja, manj pogosto uriniranje, mišice so oslabljene, glava začne boleti, čutimo omotico, pri majhnih otrocih, na primer, pa opazimo, da pri jokanju nimajo solz. Vse to so znaki blage dehidracije. Problem je, ker je toliko ljudi ves čas blago dehidriranih, kar v daljšem obdobju lahko povzroči nastanek bolezni. Strokovnjaki so ugotovili, da je sicer res, da mora človek, ki začne piti več vode, velikokrat na stranišče. Toda sečni mehur se temu privadi in po nekaj mesecih se zgodi, da uriniramo manj pogosto, vendar tedaj izločimo več urina.

Premalo vode lahko pripelje do zelo nevarnih stanj. Kadar človek popije premalo vode, obenem pa veliko telovadi ali pa se zelo poti, lahko doživi vročinski udar, ki je lahko življenjsko nevaren. Prav tako nevarno je otekanje možganov, ki je lahko posledica dehidracije. Nevarni so tudi krči, vročinski šok in odpoved ledvic.