Katoliška cerkev je ustvarila usodni razkol med Slovenci!


Dr. Spomenka Hribar v pogovoru z Vojkom Flegarjem, julij 2011 (iz knjige »Svet kot zarota«, Ciceron)

Če smo torej nekoč imeli revolucijo, ki je trajala, vzporedno z njo pa nenehno diferenciacijo, potrebujemo zdaj, če prav razumem vaš očitek Janši, ob nedokončanem osamosvajanju in kulturnem boju še nekakšno neprestano čiščenje narodovega telesa?

… Seveda pa je vse to, kot rečeno, povezano s preteklostjo, saj preteklosti nismo uredili oziroma je “vzeli nase”. Moralne “rekapitulacije” ni naredila nobena v državljanski spor vpletena stran, obe priznavata zgolj “napake”, “taktične poteze” in tako dalje, ni pa jasne zavesti, da je bilo to in to v svojem bistvu narobe. Avstrijci ali Italijani, ki prav tako niso razčistili z lastno preteklostjo, se zaradi tega ne žrejo med seboj. Zakaj? Morda zato, ker so bili skorajda povsem enotni v fašizmu in nacizmu, mi pa, ki smo bili na stičišču nacifašizma in boljševizma, smo se, metaforično rečeno, razdelili na pol, razklali. In ta shizma še kar traja, v isti logiki izključevanja naprej, zdaj pač v imenu dokončane osamosvojitve. Namesto, da bi delovali sinergično, da bi se “seštevali”, združevali svoje energije, se kar naprej odštevamo: Ta ni ta prav, pa ta ni ta prav, pa ta tudi ne ….

A ni ta razkol že malo starejši?

Ja, seveda, od pokristjanjevanja naprej, preko reformacije in nato škofa Mahniča, ki je s svojim geslom “delitev duhov!” ločevanje naroda na božje in hudičeve otroke dejansko in programirano začel. Takrat je šlo za delitev vernikov na dobre, popolnoma pokorne Cerkvi, in druge, liberalnejše, neprave – toda oboji so bili znotraj katoliškega občestva, saj ateistov tako rekoč ni bilo. Tedaj se je začel usodni razkol med Slovenci!

Werner dopolnjuje:

To je dejstvo, ki ga je dobro osvetliti. Dejansko je krščanstvo bilo impozicionirano na Slovence z namenom, da ostanemo večno skregani in zunanje nemočni. RKC je vedno bila instrument tuje nadoblasti, ali kar sama tuja nadoblast. Vedno, ko je lahko, je vnašala razdor med Slovence.

Ampak to so ugotovili že drugi.

Najbolje je stvar že leta 1899 povedal Ivan Tavčar:

Trikrat /v citatu I. Tavčarja, kakor navedeno: dvakrat/ je rimski klerikalizem že kopal slovenskemu narodu grob.

»Prvič, ko je v službi nemških vladarjev zavzel slovensko domovino, in drugič po najsvetlejši in najveselejši dobi v slovenski zgodovini, po reformaciji. Z ognjem in mečem je tedaj divjal in pustošil. Pregnal je najboljše sinove iz domovine in pograbil nešteta imetja. Ostali so malone sami siromaki, te pa je zasužnjil politično, narodno in duševno, dokler njihovih potomcev niso vzbudile nove ideje iz smrtnega sna ter jim dale moč, da so razbili verige, v katere so bili vkovani.

Kje bi bil danes slovenski narod, da je svojo narodno stavbo dogradil na tistem temelju, ki so ga ustvarili Trubar, Dalmatin in Bohorič! Toda klerikalizem ni samo razkopal teh temeljev, zlomil je tudi notranjo silo slovenskega naroda. Ukrotil je ta nekdaj tako čvrsti narod, z bičem mu je vtepel hlapčevskega duha, zniževal je njegovo nravnost, da ga laglje vlada, zadrževal njegov kulturni in gospodarski razvoj in ga navadil take pasje ponižnosti, da je molče prenašal vsako žaljenje, vsako zatiranje, vsako še tako kričečo krivico. Zato pa je v njem zanetil verski fanatizem in ga razpihuje uprav sedaj do blaznosti, samo da obdrži ta narod na uzdi.« /Tavčar, iz Slovenskih Novic, 23. dec. 1899/

In tretjič je rimski klerikalizem kopal grob slovenskemu narodu med 2. svetovno vojno, ko je v navezi z okupatorjem, ki je imel jasne namene po uničenju našega naroda, zavedel svoje »zarukance« (po Ruglju) v sramotno proti-narodno delovanje: kolaboracijo s tem istim okupatorjem.

In sedaj že četrtič rimski klerikalizem koplje grob slovenskemu narodu.

“Kristovo vero so nam prinesli naši sovražniki iz odurnih političnih razlogov, zato da bi Slovence razdvojili, premagali s pomočjo krščanskih poganske in nadvladali oboje.

Začetek krščanstva je na slovenskem tudi začetek politične in narodne sužnosti.” – Janez Trdina , zbrano delo, osma knjiga, stran 21, izdala Državna založba Slovenije, leta 1956.

Zato menim, da je čas, da Slovenci RKC damo še drugi rumeni karton (enega smo ji že dali leta 1941) in se je končno losamo.

╚►Bila sem deklica, žena, mati – danes pa sem ničvredna, nemočna starka vsem v napoto in sramoto!

╚►RESNIČNA ZGODBA: Starejša žena namenjena k jutranji maši, me je ozmerjala s svinjo!

╚►NA POGREBU: Župnik s košaro kasiral neobdavčenih 10.000 evrov!

╚►IZRAČUN, DA TE KAP!: Smo Slovenci res ovce?

╚►TO MORAŠ PREBRATI: Bankrotirani cerkvi še Bog ne more pomagati!

  • POŠLJI ČLANEK NAPREJ:
  • Share on Facebook
  • Imate zanimivo zgodbo, ki bi jo radi delili z drugimi? Pošljite nam na: info@razkrito.net

1 x komentirano

  1. Jeremija G. says:

    Rešili smo se biričev in graščakov, sedaj se moramo pričeti reševati farjev in cerkve, ki je zgolj finančna ustanova, ki Boga izkorišča, ljudi pa zasužnjuje!!!

Oddaj odgovor!