TO MORAŠ PREBRATI: Nategnjeni Virantovi volilci!

Ob vsem političnem rompompomu, ki ga ustvarja zainteresirani kandidat za vse možne koalicije Gregor Virant s svojo Državljansko listo Gregorja Viranta (DLGV), ne bi rad bil v vlogi volivca, ki mu je 4. decembra namenil svoj glas.
Zakaj? Zato, ker Virant s svojimi dejanji in verbalnimi nastopi deluje kot razcepljena osebnost, kot mož, ki v bistvu sploh ne ve, kaj bi rad. Čeravno s svojimi všečno zapakiranimi in enostavnimi odgovori ter zagnanostjo vse skupaj predstavlja povsem drugače.
Kako zaupati politiku – povrhu vsega je tudi predsednik državnega zbora -, ki bi rad imel moč in vpliv pri najpomembnejših vprašanjih za prihodnost Slovencev in Slovenk, pa pri tem sproti, iz včeraj na danes, tepta lastna načela, mnenje, prepričanje?
Ko je Gregor Virant ustanovil stranko, je razložil, da to počne zato, ker mu je dosti starih obrazov, stare politike. Zdaj se najraje peča s starimi obrazi stare, že videne politike. Peča se v interesu, da vlada, ne da bi bil konstruktivna opozicija stari, že videni politiki.
Ko je Gregor Virant pobegnil iz stranke Janeza Janše, je pojasnil, da ne odobrava nedemokratičnega načina vodenja predsednika SDS. Zdaj je ponovno – sodeč po njegovi izjavi v sinočnjih Odmevih – doumel, da Janša ni niti idealen niti optimalen mandatar. A se vseeno pogaja z njim o morebitni desnosredinski koaliciji.
Ko so Gregorja Viranta dobili, da si je dal pridno izplačevati nadomestilo za ministrsko plačo, čeprav je zasebno že služil denar, je najprej govoril, kako je to zakonsko dovoljeno in da nima slabe vesti. Toda, glej ga zlomka, izplačani denar je naposled ekspresno vrnil. Načelo, prepričanje? Pozabite.
Ko se je Gregor Virant navdušil za koalicijo narodne enotnosti, je govoril o iskanju tretjega človeka za mandatarja. Seveda ga ni niti videl nikjer, kaj šele, da bi ga lahko pocukal za rokav, odpeljal na novinarsko konferenco DLGV in ga kot kredibilnega kandidata predstavil javnosti. Je pač poskušal malce drugače.
Ko so Gregorja Viranta vprašali, kaj za hudiča počne član njegove stranke, poslanec v DZ, sicer pa podjetnik v poslovnih težavah Ivan Vogrin, ko kupcem svojega podjetja Interles-Belcont kljub plačilu ne dostavlja blaga, je predsednik državnega zbora hladnokrvno odgovoril, da to pa res ne gre. In da je od njega zahteval, naj uredi svoje račune (menda mu je namenil časa do marca), sicer ga bo pozval, naj odstopi kot poslanec. Res odločen in načelen ukrep predsednika stranke, ki je napovedoval nove prijeme v slovenski politiki. Da pri tem o moralni drži poslanca Vogrina niti ne razpredam.
Politični moto Gregorja Viranta se zna glasiti: Ljubi pogajanja, politično trgovanje, javne nastope, nenehno izražaj skrb in odgovornost, pozabi na včeraj izgovorjeno, čakaj, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Bodi tu in zdaj.
Res me zanima, kaj si misli 92.282 volivcev DLGV, stranke domnevno nove politike.
Avtor: Rok Tamše/Delo




In to napiše (človek), ki misli, da bo s takimi članki, sliko in žogo prispeval k lepši prihodnosti Slovenije. Bljek!
Za domovino s Titom naprej!
dobro nas je nategnil tale Virantek ja,
bela garda železna srajca