To moraš prebrati:Premagajte stres!
Simptomi stresa običajno vključujejo alarmno reakcijo in izločanje adrenalina, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, pospeši se delovanje srca in dihanje, povečajo se budnost, previdnost in pozornost, nezmožnost koncentriranja in glavobol.
Nastanek stresa
Stres je reakcija telesa na stresor. Resničen ali namišljen dražljaj, ki povzroči stres. Akutni stresor vpliva na organizem kratkoročno, kronični pa dolgoročno.
Alarm je prva stopnja. Ko je grožnja ali stresor prepoznan ali udejanjen je odziv organizma alarm. V tej fazi se pospešeno tvori in izloča adrenalin, da se lahko izvede napad(obramba) ali umik. (fight-or-flight efekt)
Upor je druga faza. Če stresor vztraja je nujno ukreniti nekaj da se mu upremo. Čeprav se organizem skuša prilagoditi napetosti in zahtevam okolice, tega ne more vzdržati neskončno dolgo. Rezerve se postopoma izčrpajo.
Izčrpanost je tretja in končna stopnja razvoja stresa. Na tej stopnji se vsi viri, vse rezerve postopoma izčrpajo. Organizem ni vež zmožen ohranjati normalnih funkcij. Pojavijo se znaki avtonomnega živčnega sistema. (potenje, povišan utrip, itd) Če se tretja stopnja podaljšuje so posledice lahko bolezenske. Rana na želodcu, depresija, diabetes, težave s prebavili ali s kardiovaskularnim sistemom in nekatere duševne bolezni.
Pogosti vzroki stresa
Tako negativni ali pozitivni stresorji lahko povzročijo stres. Nekatere pogoste kategorije in primeri stresorjev vključujejo: čutne vnose, kot so bolečina, močna svetloba ali okoljska vprašanja, kot je pomanjkanje nadzora nad okoljskimi razmerami, kot je hrana, stanovanje, zdravje, svoboda ali mobilnost. Tudi socialna vprašanja lahko povzročijo stres. Naprimer družben poraz, konflikti v razmerju, prevare, rojstva in smrti, poroke in razveze.
Življenjske izkušnje, kot so revščina, brezposelnost, depresija, pitje ali nezadostno spanje lahko tudi povzroči stres. Učenci in delavci lahko doživijo stres zaradi izpitov, rokov pri projektih in zaradi skupinskih projektov.
Negativne izkušnje pri razvoju (npr. spolne zlorabe) tudi prispevajo k razvoju odzivnega sistema za stres pri posamezniku. Ena od ocen raznih stresov v življenju ljudi je tudi Holmesova in Rahova lestvica stresa.
Mnogi mislijo, da je zdravje samo posledica uravnovešenih somatskih funkcij v telesu. Zato se na psihično področje velikokrat polaga premalo pozornosti. To velja tudi za razna področja medicine, ki na telo gledajo samo z dimenzije fizičnega. A za zdravje je pomembno, da imate uravnovešeno tudi psihično komponento.
Premagajte stres
Vsak človek v življenju premaguje težave in napore. Če mu to ne uspeva, se lahko pojavijo situacije, ko je pod pritiskom. Takrat rečemo, da je človek pod hudim stresom, ki lahko pripelje do različnih težav. Verjetno najbolj poznan je pojav, ko človek zaradi napetosti in prevelike količine dela pregori (burnout).
Zato je zelo pomembno, da si vsak dan vzamete nekaj časa samo zase in da se posvetite svojim potrebam. Za to ni nekega univerzalnega recepta, saj ima vsak človek svoj obred, ki ga pomiri. Za nekatere je to sprehod v gozdu, za druge pa vožnja s kolesom ali meditacija. Najdite tisto stvar, ki vam pomaga pri umirjanju ter jo izvajajte vsak dan oziroma vsakič, ko imate občutek, da ne morete več tako naprej.




