V imenu ljudstva

---

Le kje ste tisti govorci pravičnosti, ko nategnili ste ljudi?

Politiki ste kot gnile uši in sram vas bodi vseh afer nepravičnosti. Za ljudstvo vam itak ni, saj skrbite le za svoje riti pohlepneži. Materializem, moč in vpliv, vam dušo kot droga je osvojil. Zazrite se vase brez-čutni politiki, ko narod strada na pločnikih brez milosti. Sram me živeti v deželi je, ko vladajo ljudje in v imenu lačnega ljudstva ti sode. Siti vaših neskončnih obljub, nam povzročate le obup. Za narodov blagor mar vam ni, saj matere lačnih otrok prepuščene so v nemilosti. Živite na račun poštenih ljudi, z ogabnimi nasmehi nam sejete skrbi. Ko pa po godu vam ni, postanete represivni vsi in brez odpuščanja zapirate ljudi govoreč pravičnosti. Le kam ste nas popeljali brezčastni ljudje, ko prihodnost temno nam krojite. Vsakdanje svetle obljube v ljudstvu gnev povzroče, smo kot čakajoče zveri revolucije si žele. Ljudstvu vladate kot hlapci bi bli, z manipulacijo povzročate nam skrbi. Kot da krivi za vse probleme sami smo si, prelagate odgovornost na poštene ljudi.

Beli, rdeči, levi in desni isti ste vsi, saj ljudstvo neumno ni. Govoriti o preteklosti zaman se zdi, še prihodnost zamegljena ne obeta nam svetlosti. Iz afere do afere zastrupljate množice ljudi, namesto da rešujete nas skrbi. Ljudje v sebi bolečino nosimo, ter vas po boljšem jutru prosimo. A kaj, ko vaše jutro kot afrodizijak po bogatstvu hrepeni in ne briga vas za nič na zemlji žalosti. Govorite nam vse mogoče stvari, da le stolčke obdržali bi. Vladati lahko delo ni, to vemo vsi, toda ne prelagajte nam odgovornosti na ljudstvo lačnih sreče si.

Politične satire dovolj nam je, ste kot klovni polni korupcije. Dajte nam svetlo prihodnost, ker jo hočemo in ne temno prihodnost, ki je nočemo. Zavedajte oblastniki naši se vsi, da ljudstvo si ni izbralo takšne črne poti. Kot kazen prihodnost vas lahko doleti, usoda brez milosti poslanstva ostanete vsi. Dovolj nam je skrbi o vaši boljši prihodnosti, podelite materam spoštovanje radost in do otrok srečnosti. Naj otroci naroda ponos slovenskega so, ter gradijo prihodnost zaslužojoč si jo.

Pišem besede slovenske matere sin, upajoč po svetli prihodnosti hrepenim. Naj končno posije sonce rumeno na deželo obljubljeno. Dajte nam upanje boljše za jutrišnje dni, ker hvaležni otroci vam bodo vsi. Ne bodite nacionalno polni sovražnosti na zemlji vseh ljudi, ampak delite srečo polne radosti. Želim si, da besede zapisane dotaknejo narod moj, saj le tako nam dajo moč za obstoj.
Kitak Matjaž