VOZNIKI POZOR: Na cesti nisi sam, na cesti smo tudi živali!
Sodobne asfaltirane ceste tudi v odročnih krajih, višje hitrosti vožnje, večji in zmogljivejši avtomobili, več prometa nasploh – to so poglavitni dejavniki, da je na naših cestah vsako leto povoženih veliko število prostoživečih živali. Ker manjše živali, kot so žabe, lisice, ježi, zajci, avtomobila ob trku praviloma ne poškodujejo, za te živali nimamo nobenih statistik.
Prostovoljci društva Žverca vsako leto v Hrašah organizirajo akcijo Pomagajmo žabicam čez cesto, kajti včasih je pod kolesi vozil na cesti skozi Hraše končalo kar 90% populacije dvoživk.
Letošnja suša je bila usodna tudi za dvoživke
Že prvo leto organiziranega reševanja so v Hrašah prenesli več kot 8.000 žab in krastač. Ko so začeli postavljati zaščitne ograje, se je zmanjšalo število povoženih živali – zadnja leta se te številke vrtijo okoli 15.000. “Z drugimi organizatorji akcij po Sloveniji ugotavljamo, da je letos dvoživk manj, saj smo jih čez cesto prenesli tretjino manj kot prejšnja leta,”‘ pravi Zala Prevoršek in dodaja, da je letošnja sezona nenavadna: ‘Zelo verjetno jih je zdelala suša in letošnje nenavadno spomladansko vreme.”
Akcije reševanja žabic sicer potekajo vsako leto na več lokacijah. Letos so se prostovoljci organizirali na več kot dvajsetih najbolj kritičnih točkah po Sloveniji. Od Kopra do Mariboru, od Rateč do Vinice. Sicer pa je reševanje dvoživk odlično zdravilo za najrazličnejše žabje strahove, zadrege, predsodke in fobije.
Kdo poskrbi za varno odstranitev povoženih živali?
Če gre za večjo divjad, zanjo ponavadi poskrbijo člani lovske družine v tistem kraju. Sicer pa so za odstranjevanje živalskih trupel zadolženi veterinarski higieniki, ki so jim včasih rekli “šintarji”. Andrej Pirnat, ki je zadolžen za širše kočevsko in cerkniško območje, pojasnjuje, da pobiranje povoženih živali predstavlja deset odstotkov njegovega dela: “To so največkrat srne, jazbeci, lisice … V glavnem gre za manjše živali.”
Več dela pa predstavlja odvoz poginulih živali na kmetijah, pa tudi odvoz poginulih psov in mačk. Čeprav je območje, za katerega je zadolžen, tudi bivanjsko okolje rjavega medveda, je za njegov odvoz poskrbel le enkrat, in sicer, ko ga je povozil vlak. “Pri avtomobilskih nesrečah za truplo medveda in večje divjadi, kot je divji prašič ali košuta, največkrat poskrbijo lovci.”
Odvoz je brezplačen
Veterinarske higienike obveščajo o povoženih živalih vozniki, ki žival povozijo neposredno, sicer pa jih na kraj nesreče napoti policija ali pa dežurni na OKC. Žival s ceste odstranijo še isti dan, ko prejmejo obvestilo. Brezplačno, seveda. Pomlad pa je čas, ko je teh povozov največ, predvsem mačk in psov, pa tudi divjadi. V hladnejših mesecih Pirnat nima posebnih težav, poleti, ko je vroče, pa zna biti ta poklic precej neprijeten in zahteva dober želodec .
Na cesti nisi sam, na cesti smo tudi živali
Poslanstvo Inštituta LUTRA je ohranjanje redkih in ogroženih živalskih vrst ter njihovih habitatov. Imajo pa tudi akcijo ozaveščanja Stop jež s sloganom Na cesti nisi sam. Na cesti smo tudi živali. Biologinja Marjana Adamič pravi, da so ogrožene hitre vidre, ki so sicer velike, a tako hitro in nizko švignejo čez cesto, da jih vozniki ne opazijo.
Udarec vozila v glavo pa je zanje v večini primerov usoden. Tudi netopirji in ptice so ogrožene. Tovornjaki namreč “s srkom zraka” potegnejo za seboj ptice, tudi sove. Register povoženih živali obstaja le za vidre. Za vse ostale živali pa bi bilo najprej potrebno pregledati ceste in nato vzpostaviti register. Na osem kilometrov dolgem odseku so prepešačili in pregledali odsek Beltinci – Lendava.
S standardno metodo zaznajo le 13% vseh povoženih živali. Tudi hitrost voznikov na regionalnih cestah je visoka in na takšnih odsekih je največ povoženih živali. Na avtocesti so temu namenjeni podhodi in prehodi za živali. Težave so predvsem v krajinskih parkih, recimo v Goričkem, kjer je žrtev preveč. Po vsej Sloveniji na deset tisoče.
Vozniki, zmanjšajte svojo hitrost vožnje
So pa pri Lutri oblikovali tudi nalepke za avto, ki opozarjajo na nevarnost živali na cestah. Dobite jih na Opekarski 11 v Ljubljani. Oznake na cestah so različne. Poznamo oznake za nevarnost jelenjadi na cesti, na Goričkem so oznake tudi za vidre na cesti, v Hrašah pa za žabice. Edini nasvet za voznike na cesti je ta, da zmanjšate hitrost, ste pozorni na svetleče očke v temi, če vozite ob gozdu, ob vodi ali ko prehaja gozd v polja – tam je še posebej nevarno, da se bo pred našim vozilom znašlo živo bitje.
Živali odganjajo tudi s senzorji na vonj
Boštjan Pokorny iz Lovske zveze Slovenije pojasnjuje, da je register divjadi natančen, da pa kar nekaj živali konča tudi v prtljažnikih. Leta 2011 je bilo povoženih od 4.000 do 5.000 živali, največ jelenjadi in divjih prašičev (teh je bilo povoženih od 100 do 200). Do leta 2006 je povoz velike divjadi živali skokovito narastel, približno 6.700 je bilo povoženih velikih divjadi, zadnja leta pa povoz pada tudi zato, ker število živali ne narašča. Živali zato skušajo preusmeriti stran od cest tudi z vonjem, ki jih odvrača od poti čez ceste.
Skupni strošek trka z divjadjo v Zahodni Evropi je med 2.000 in 2.500 evrov. Pri nas je skupna gospodarska škoda trkov z živalmi približno 15 milijonov evrov. Voznik se mora zavedati, da žival, ki prečka cesto, zagotovo ni sama in da bodo iz gozda pridirjale še druge. Treba je paziti na hitrost, predvsem zjutraj in zvečer, ko je tveganje za trk z divjadjo največje. Pa tudi spomladi, ko živali iščejo nova ozemlja. Če trčimo v žival na cesti, je ne smemo dati v prtljažnik in odpeljati, ampak moramo poklicati na številko 112.(202)
╚►GANLJIVA ZGODBA: Kako si mi lahko to storil?
╚►POZOR: Doživela sem šok, ko sem videla zaprte pse brez vode in z jezički do tal!
╚►POGLEJ VIDEO: Žive oderejo za izdelavo ponarejenih škornjev!
╚►Bila sem deklica, žena, mati – danes pa sem ničvredna, nemočna starka vsem v napoto in sramoto!
- POŠLJI ČLANEK NAPREJ:
Tweet
- Imate zanimivo zgodbo, ki bi jo radi delili z drugimi? Pošljite nam na: info@razkrito.net
